Hoi An

Luštno mesto, sploh staro jedro, sicer  precej turistično. Ampak sam sem s centra oddaljen dobrih 10 minut z biciklom, tako, da nimam občutka, da gre za zelo turistično destinacijo. Sicer v starem delu mesta, ki je res lep, zgrajen v nekakšnem francoskem stilu, ponujajo po večini turistično šaro, od torbic, nakita, do ni da ni… Ampak na oko, je čudovito. Krasne barve. U, hudiča, spet začenjam. Spet bo kdo ven padel, kot so včeraj oziroma pod prejšnjim zapisom, ko sem pisal o Rusih v Nha Trangu.
Sem slišal, da nisem noben ultimate traveler. Pa da razčistimo. Nikoli se nisem imel za ultimate travelerja. Kdaj sem pa to napisal?  Ker, če si ne morem privoščit določenega luksuza, če se sobi s klimo za 6 eur na noč sploh lahko reče luksuz, potem raje ne bom potoval. In ja, zastopim, da eni hodijo na hotelske lokacije z bazeni in vsem ultra luksuzom, ki se ga sploh lahko ponudi. Zakaj pa ne, če komu to paše.  Ne bom pa spal v dreku in zapravil na dan 60 centov, potem bom pa folku pametoval, kdo je turist in da sem jaz ne vem kdo že. Nek hud popotnik. Ja, slišal sem, da sem navaden turist. Izjava pravega znanstvenika. Seveda sem, kaj pa bi bil drugega. Domačin?  Ker se vozim z nočnimi busi. Valda da se, raje dam 8 eur za tak bus, pa se vsaj počutim malo varno, kot pa da se furam s totalno zjebanim busom, 30 ur, 500kilometrov. Za 2 eura.
Pač, 100 ljudi, 100 čudi, pravijo. In še enkrat rečem, ne bom potoval na drugi konec sveta, če to ni Rusija, da poslušam kalinko in si vzamem za domov babuško. Jebiga. Pa če vam paše, al pa ne. Tudi na Kredarico ne bom šel na kebab in poslušat cigansko muziko. Pa nisem noben nacionalist. In čisto tako, mimo grede, tudi tisti ultimativni popotnik je odklopljen od interneta. Ponavadi z nohiti, da lahko Jordanke nosi in ga tiščijo. 52 cifra pri 42. številki noge. Torej, kaj delate taki na internetu, majmuni!
Uh je pasalo 🙂
Sem pa veliko raje med domačini. Pa kjerkoli je to že, kot med tujci v njim tuji državi. Res sporno.

Kaj početi tu?
Hoi An, staro mestno jedro, zgodaj zjutraj se izogneš gneči, po 16. uri je poplava ljudi. Marble mountain, me še čaka. My Son, tudi to me še čaka. Jutri zjutraj.
Sem pa danes naredil cca 40 kilometrov na biciklu, ki jih rentajo skoraj povsod, po vseh hostlih, guesthousih.  Šel sem izven mesta, na riževa polja. Se moram na vsake toliko pošlatati za jajca (prašnike, da ne bo kakšen pametnjakovič ven padel), ker sedež je bil en mejčkeno leseno trd, ter preveriti, da so še na mestu. Moda namreč. 🙂 🙂
Slike so pa MEEEEEH. Mjaaa. MEEEh.
Niti kazal ne bom. Vsaj z riževih polj ne.
Cene pa zelo ugodne. Hrana na ulici cca 1 eur in se naješ, kot kralj. Voda 0.2 eur (1.5l) , pivo bia hoi od 2000 vnd do 4000 na kozarec 3dcl (1eur=25.000 vnd) , bia saigon 10.000-20.000 , spanje, odvisno, kako se zmeniš. Od lukenj, kjer pravi ultimate travelerji – baje se jim tako reče, spijo med ščurki in na umazanih rjuhah, s še bolj umazanim wcjem, od 3 eur dalje. Sam se imam prav fino Za celih 7 eur. Čisto, mirno, in še internet imam čisto hud. Kar pravi turisti potrebujemo. Tako pač je. Luksuzno potovanje 😉
Aja, uh, skoraj bi pozabil, tržnica zgodaj zjutraj je res vredna obiska. Če nimate slabega želodca. Tistih slik, niti naložil ne bom 😉
Ampak je interesantno videti, kako ljudje živijo. V eni roki paradajz, v drugi kokoš. Oboje ti razreže z istim nožem. Haccp sistem 😉

Aja, zgodovine nisem maral v šoli, zato pozabite na letnice, kdaj je bilo kaj zgrajeno in ostalo. Za to bo treba pogooglati, če koga zanima.

Aha, pa še ena zanimiva. V tem homestayu, kjer sem, so me prosili, če jim lahko kaj pripravim za večerjo, jutri. Ni problema, in sem šel na tržnico. Sprašujem, če imajo papriko. A, yes yes. In mi da škarje. Hm. Paprika? yes, yes. Ok, how much?  10.000. Bom probal škarje skuhat. Saj itak vse v hrano tlačijo. Mogoče bom pa ultimativni kuhar, če že popotnik nisem 🙂 , kar itak nikoli nisem mislil biti. Ne kuhar in ne ultimativni popotnik.
Pač grem rad med ljudi, med domačine. Za to potujem. Vsak po svoje, pa vsakemu svoje. Važi? Važi.
Se beremo?

Pa še fotke…. S canonom 7d in sigmo 18-35mm, 1.8. :), nimam iphona. Šment nazaj.
IMG_1326IMG_9411IMG_9418IMG_9480IMG_9488IMG_9493IMG_9498IMG_9510IMG_9512IMG_9514IMG_9571IMG_9595IMG_9617IMG_9699IMG_9714IMG_9716IMG_9717IMG_9737IMG_9740IMG_9745IMG_9772IMG_9782IMG_9789IMG_9797IMG_9826IMG_9848IMG_9855IMG_9856IMG_9867IMG_9888IMG_9904IMG_9931IMG_9960IMG_9980

 

Advertisements

One thought on “Hoi An

  1. Joj! Tista gospa pred modro hišo z zelenimi vrati (na naslovni sliki) je bila pred tremi leti točno tam in prodaja točno iste stvari!! Noro! Hoi An je res biserček, lep slikovni prikaz! Čeprav, če smem – stil ni ravno francoski, ampak kar bolj tipično azijski, saj je bilo mesto zgrajeno že pred Francozi, vsaj kolikor vem. 🙂

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s